Ključna beseda: lutkovno gledališče

»Ta festival smo zastavili na način, da razpremo pahljačo različnih oblik, ki jih skozi ta desetletja goji LGM.«

»To je poklon lutkarstvu na splošno, obenem pa ima tudi uporabno vrednost.«

»Na program smo želeli umestiti predvsem predstave avtorjev, ki so v zadnjih desetletjih pri nas največ ustvarjali, da smo skozi nabor zajeli to, kar se nam zdi, da nas najbolje predstavlja.«

»To je poklon lutkarstvu na splošno, obenem pa ima tudi uporabno vrednost.«

»S tem se želimo pokloniti lutkovnemu mojstru Antonu Jezovšku.«

»Da se je ta projekt lahko zgodil, in to v takem obsegu, je plod dolgoletnega dobrega lutkovnega ustvarjanja v naši državi.«

»Osnovna ideja je bila narediti šest med seboj prepletenih predstav, ki pa je vsaka zaključena enota in ima neko svojo misel, svojo idejo, svojo poanto.«

»Glavna tema, ki se vije skozi vseh šest predstav, so globalizacija in transportna sredstva, torej, kako je svet danes globoko prepleten, in na to nakazuje že sam koncept predstave.«

»Tematiziramo, kakšen je neviden socialni davek tega, da je danes vse dostopno.«

»Vse zgodbe se dotikajo tem, ki jih lahko prepoznamo iz svojega okolja.«

»Nujno je, da gledališče ekoloških vprašanj ne le naslavlja, ampak jih tudi udejanja.«

»V bistvu so to neki miniaturni svetovi, kot da bi vzeli kos sveta, ga vrgli na oder in vzeli pod drobnogled.«

»Opravljamo enega najskromnejših poklicev.«

»Paradoksalno je, da se kljub temu pogovarjamo, razpravljamo in prepiramo z božanskim svetom.«

»Tolikšno pomanjkanje spoštovanja! Je to znamenje naše neumnosti ali kvantni skok v naše zavedanje?«

»Ne vem. Svet je, kakršen je, in nikakršnih zagotovil ni za nikogar in za nič ...«

»Lutkarji smo športni umetniki.«

»V lutkovnem gledališču pa pogreša dobre, velike zgodbe.«

»Takrat je zelo globoko zarezal vame kot slogovno in vsebinsko odlično literarno delo, sploh glede na obravnavano temo vojne oziroma povojne travme ter vrzeli, prepada, ki ga vojna ustvari, ne glede na to, ali je izkušnja primarna ali sekundarna.«

»Vsaka natančna lutkovna sekvenca je oprijemljiv, dinamičen prikaz stroge proze, ki premika meje tradicionalnega pripovedovanja zgodb ter nenasilno išče vzporednice s trenutnim stanjem duha.«

»Smo v trenutku porasta lutkovno-animiranih predstav za odrasle, kar odseva tudi tekmovalni program, ki ga sestavljajo tri otroške predstave in tri predstave za mlade oz. odrasle, te prav tako izstopajo v spremljevalni sekciji. (...) Zdi se, da počasi, a vztrajno zlasti predmetno gledališče v širšem polju uprizoritvenih praks dobiva pomembno mesto in več prostora za raziskovanje in eksperiment. Njegova pomembnost se kaže tako na strani ustvarjalnih zasedb kot tudi občinstva in kritike.«

»V program sem umestila predstave, ki so me navdihnile in navdušile na uprizoritveni ravni, ki so se mi zdele pomembne, drzne na vsebinski ravni, ki so odpirale teme ali perspektive, ki so bile do zdaj postavljene na rob, predstavo, ki se je odločila, da bo animirala svetlobo, in ne predmeta ali lutke, za spremembo.«

»Po besedah Zale Dobovšek so v spremljevalnem programu 'uprizoritve, ki so še bolj specifične. Celostno me mogoče niso popolnoma prepričale, a vsebujejo elemente, ki so izjemno pomembni tako za samo kreativo in preizpraševanje novih ustvarjalnih vzorcev znotraj scene, na drugi strani pa odpirajo zelo pomembne družbene vsebine in tematike, o katerih moramo čim prej začeti govoriti čim bolj konsistentno, suvereno in kritično tudi znotraj lutkovnega gledališča in animiranih form.«

»Prihodnje sezone ne povezujejo z eno samo rdečo nitjo, ampak jo pletejo z mnogimi samosvojimi nitkami in veselimi nitmi, z igrivimi cvirenčki in rahločutnimi cvirni, z ljubečimi vrvicami in odločnimi vrvmi, ki se najrazličnejših barv, odtenkov in oblik prepletajo v mavrični klobčič domišljije.«

»Strukturo predstave odlikuje homogeno povezovanje igre senc in igralcev, ki jo Montecchi, mojster senc, podaja na iskren in domiseln način.«

»V čustveno strnjenem izrazu, ki se zelo natančno spaja z jezikom predstave, nas igralec Matevž Müller previdno vodi v čustveno zgodbo družine dečka Tonija.«

»Kot pravi direktorica in umetniška vodja LGM-ja, si zase in za vse želijo svetlejših časov in uspešnega premagovanja strahov in temine, ki sta nas v zadnjem obdobju zajeli.«

»Redka gledališča, vsaj v Sloveniji, imajo ta privilegij, da domujejo v takšnih historičnih stavbah z izjemno dolgo in bogato zgodovino, kot je naša. Njena zgodovina je res pestra in želeli smo si jo ujeti tudi v predstavo.«

»Samostan kar vleče, da bi ga šel raziskat.«

»Ta samostan postaja igralec v naši gledališki zgodbi. Ne gre drugače, kot da se mu puščamo vedno znova nagovarjati in ga kot igralca vključimo v naše projekte.«